Sicherl - Kafol opredeljuje medpredmetno povezovanje kot celosten didaktični pristop, ki "pomeni horizontalno in vertikalno povezovanje znanj, vsebin in učnih spretnosti.

Sicherl – Kafol navaja iz njihove raziskave , da lahko rezultate ritmične zanesljivosti pevskih dosežkov pojasnimo z značilnostmi glasbenega razvoja .

Sicherl-Kafol (2007) pravi, da je med drugim za kakovostno uresničevanje medpredmetnih povezav pomembno tudi premišljeno načrtovanje, izvajanje in vrednotenje smiselnih medpredmetnih povezav.

Sicherl Kafol ( 2002 ) je mnenja , da medpredmetne povezave določajo skupni nameni različnih predmetnih področij in da vključujejo procese učenčevega celostnega spoznavanja učne stvarnosti .

Sicherl Kafol (2008) medpredmetno povezovanje, ki vključuje tako horizontalno kot tudi vertikalno povezovanje vsebin, znanj ter učnih spretnosti, označuje kot celostni didaktični pristop.

Sicherl Kafol ( 2002 ) pa je mnenja , da je medpredmetno povezovanje celosten didaktični pristop s horizontalnim in vertikalnim povezovanjem znanj , vsebin in učnih spretnosti .

Sicherl Kafol (2007) pravi, da je medpredmetno povezovanje način, kako narediti šolo podobno vsakdanjemu življenju v smislu povezovanja znanja in gojenja pozitivnih odnosov.

Sicherl Kafol (2017) izpostavlja tudi v kontekstu uradno potrjenih didaktičnih gradiv za glasbeni pouk, ki po mnenju avtorice pogosto ne dosegajo standardov kakovosti.

Sicherl Kafol prav tako opozarja, da je najpomembnejše okolje za glasbeni razvoj učencev družinsko glasbeno udejstvovanje.

Sicherl - Kafol, 2001), v zadnjih desetletjih pa se s povezovanjem kurikuluma ukvarja vedno več raziskovalcev, učiteljev in drugih zaposlenih v vzgojnoizobraževalnih ustanovah.

Sicherl-Kafol (2008) navaja, da učenci z medpredmetnim reševanjem učnih okoliščin, razvijajo interes, motivacijo za učenje in poglabljajo razumevanje in uporabno znanje.

Sicherl - Kafol (2007) poudarja, da pri medpredmetni povezavi predmetov stremimo k povezanosti predmetnih področij, ki se po določeni vsebini (temi) smiselno povezujejo.

Sicherl Kafol (2015) pravi, da imajo tiste glasbene dejavnosti, katerih motive in materiale otroci kasneje uporabljajo pri svoji igri, toliko večji pomen.

Sicherl Kafol (2015) na ravni procesov učenja medpredmetno povezujemo učne spretnosti, ki potekajo v interakciji afektivnega, psihomotoričnega in kognitivnega področja razvoja.

Sicherl Kafol (2008) je pokazala, da se učitelji pogosto odločajo za pouk medpredmetnih povezav in tako pogosto povezujejo učne cilje in vsebine.

Sicherl Kafol (2015) pravi, da "... stopnja motiviranosti učiteljev za glasbenopedagoško delo v veliki meri pogojuje motiviranost učencev za glasbeno učenje" (str.

Sicherl Kafol (2015) v raziskavi ugotavlja, da učitelji v svojem načrtovanju ciljev dajejo največ poudarka psihomotoričnemu in najmanj afektivnemu razvoju otroka.

Sicherl Kafol izpostavi, da se učenci znajdejo v novih situacijah, razvijajo interese in učno motivacijo.

Sicherl Kafol (2001) navaja, da "kognitivnega razvoja tudi na glasbenem področju ne moremo ločevati od afektivnih, socialnih in psihomotoričnih procesov" (str.

Sicherl Kafol (2001) poudarja, da procesno-ciljno načrtovanega in celostnega pouka učitelj ne more izvajati brez ustrezne osebne in strokovne pripravljenosti.